image
image

Teran JAZBEC

Kraški teran je kakovostno rdeče vino. Pridelujejo ga na Krasu iz trte refošk (imenuje se tudi teranovka). Domovina kraškega terana, vina kraškega vinorodnega okoliša, leži med Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino z nadmorsko višino okoli 300 m, ostrejšo klimo, ter terro rosso, bogato s silikati in železom. Zaradi kraške prsti dobi značilen okus, v primerjavi z drugimi vini pa vsebuje velik odstotek mlečne kisline. Vse to se odraža v polnosti, kislini in visokem ekstraktu kraškega terana. Je visoko kvalitetno suho vino, karminasto rdeče barve z veliko vsebnostjo mlečne kisline, ki je proizvod jabolčno mlečnega vrenja, ter z nizko stopnjo alkohola. Njegove odlike se kažejo tudi v izrazitem sadnem okusu, ki spominja na maline ali ribez, ter v visokem ekstraktu, polnosti in harmoniji.

 

Zdravilnost

Po nekaterih raziskavah deluje kraški teran zdravilno za človeški organizem, kot antioksidant, kot sredstvo za zaviranje slabokrvnosti (vsebuje veliko železa), kot sredstvo za zniževanje LDL holesterola v krvi (v barvilu). Zdravniki ga priporočajo bolnikom s premalo kisline, slabokrvnim in rekonvalescentom. Kislina blagodejno vpliva na prebavila in pospešuje tek. Postreže se ga h gurmanskim jedem, mesu na žaru, pršutu, divjačini in pikantnim sirom.


Pridelava

Teran pridelujemo po klasični metodi, tako kot so to počeli naši predniki. Samo tako lahko pridobimo njegove značilnosti. Pridelujemo ga tako, da damo drozgo v lesene kadi, nato ji dodamo selekcionirane kvasovke da prične fermentirati. Ko se po nekaj urah drozga dvigne, (temu pravimo klobuk) pričnemo mešati (potapljati), da se iz jagodne kožice izluži predvsem značilna rubinasto - rdeča barva in tanini. Drozgo potapljamo 4-6 krat dnevno pa tudi ponoči je priporočeno. Fermentirati mora zelo počasi, k temu nam pripomorejo kvasovke, saj na ta način zadržimo vse aromatične snovi. Potapljamo jo 6-8 dni. Mošt prelijemo v lesene sode, kjer se nadaljuje tiho vretje. Zatem vino zori v sodih in šele v decembru opravimo prvi pretok. Sledi spontan biološki razkis, ki se zgodi v vinu. Do tega pride le, če imamo v kleti stalno primerno temperaturo, ki mora biti višja od 15°C.

Razkis pomeni, da se iz jabolčne kisline v vinu, s pomočjo mlečnokislinskih bakterij ki so že prisotne v grozdju razcepi in nastane mlečna kislina. Slednja je bolj nežna in sladka ter spominja na kislino v mleku. Do drugega pretoka vina, mora teran zoreti v sodih še tri mesece. Šele v mesecu marcu lahko pijemo pravi kraški teran. Pri nas ne filtriramo nobenega rdečega vina. Posledica je usedlina na dnu steklenice kar pove, da je vino narejeno po stari klasični metodi.


Zgodovina

Kraški teran je posebno, znamenito vino, ki ga bo treba svetu šele predstaviti, čeprav so ga še prodajali v Londonu za zdravilo in že zdavnaj pili na dunajskem cesarskem dvoru. Že Plinij starejši je omenjal plemenito vino, ki izvira z griča pri utrdbi Pucinum blizu današnjega Proseka oziroma omenja pucinsko vino iz vinogradov ob reki Timavi. Tudi Grki so cenili kraško črnino pod imenom pretorijansko vino severnega Jadrana. Enako ga je čislala Julija, žena cesarja Augusta, ki je dočakala starost 82 let - Plinij trdi, da zaradi tega, ker je redno uživala pucinsko vino. Kraški teran je bil v srednjem veku znan tudi v drugih deželah, zlasti v Nemčiji, o njem pa je pisal tudi Valvasor.